V lesenih hišah je vedno posebno vzdušje in zdi se, da dihanje v notranjosti predstavlja en sam napoj arome pristnega naravnega, divjega gozda. V tem okolju lahko pozabite na slabo počutje, saj imajo stene dragocenih iglavcev blagodejne učinke.
Hiše, postavljene po norveški tehniki sečnje so močne in zanesljive in na nek način dokazujejo status in karakter svojih lastnikov. Da bi dosegli želene lastnosti pa je potrebno upoštevati vse značilnosti norveškega principa izseka, začenši z izbiro in pripravo lesa.
Najboljše vrste lesa
Najboljše vrste lesa za norveško sečnjo prihajajo iz skupine iglavcev. Ta les je odporen proti vlagi, ima veliko gostoto in vsebuje veliko smol. Takšna hiša je trajna ne glede na količino padavin in odstotek vlažnosti.
Pri gradnji uporabljamo sibirski bor, macesen, karelijski bor in sibirsko cedro
Bor
Bor
Tradicionalno se uporablja za gradnjo brunaric. Raven njegove vzdržljivosti in visoka gostota zagotavljata obstojnost konstrukcije, privlačen jantarni odtenek lesa.
Macesen
Macesen
Njegova moč je 30% večja od moči bora. Vsebnost smole je tudi višja, zato je bolj odporna na poškodbe mikroorganizmov. Ta les je tudi odlična možnost za kopeli.
Cedra
Cedra
Ima odlične protimikrobne lastnosti, zato je v hiši iz “lafeta” vedno zdrava mikroklima. Fitotonidi blagodejno vplivajo na dihala, živčni in kardiovaskularni sistem. Brunarnice iz cedre so zelo trpežne, ne bojijo se ekstremnih temperatur in izpostavljenosti agresivnim kemikalijam ter imajo zvočno izolacijske lastnosti.
Vlažen ali posušen material?
Za gradnjo hiše z “lafetom” se lahko uporabljata tako vlažen kot posušen material. Razlike med vlažnim in posušenim lesom so predvsem naslednje:
- Vlažni les se zdi ob nakupu najbolj ugoden, vendar na koncu temu ni vedno tako. V strukturi se po dveh letih «skrči», posledično se pojavijo znatne razpoke v strukturi, saj les ob krčenju izgubi prvotni obseg in težo. Tako se bo debelina stene in višina stropa ob neustreznem predhodnem sušenju materiala zmanjšala za cca 10%. Pri delu z vlažnim materialom se zaključna dela lahko začnejo šele po sušenju.
- Suhi material je za nakup bistveno dražji. Kljub temu pa je ugodna izbira, saj ima številne prednosti. Le na suhem hlodu lahko odkrijemo bolezni in tak hlod izločimo. Suh material omogoča izbiro zdravega — kvalitetnega lesa. S takim materialom lahko nadaljujemo z zaključnimi deli takoj po montaži konstrukcije. Vidne mikro razpoke ostanejo skoraj nespremenjene. Suhi les se skrči za 1,5-2%, zaradi česar se «norveška ključavnica» zatakne, posledično konstrukcija postane bolj trdna in zanesljiva.
Priprava lesa
Velikost materiala igra pomembno vlogo pri povezavi «norveška ključavnica» — izbrani so hlodi s premerom 30–40 cm, pri čemer je potrebno upoštevati, da po žaganju hlodi v premeru izgubijo nekaj svojega obsega. Vendar je potrebno vedeti, da stena iz “lafeta” debeline 24 cm ne potrebuje dodatne izolacije.
Ko drevo očistimo lubja in na njem oblikujemo 2 diametralni ravnini, dobimo hlod z debelino 20-25 cm in višino 35 ali celo več centimetrov. Takšne dimenzije pri postavitvi omogočajo manjše število vrst. To pa po drugi strani pomeni manjše število oblikovanih toplotnih zapornic, kar povečuje toplotno izolacijo.
Gradnja iz “lafeta” je tehnološko dovršena in omogoča tudi uporabo ostankov, ki nastajajo ob izseku lesa za «lafete».
Hlodi debeline 20–24 cm so primerni za zunanje stene, za predelne stene pa so primerni tudi manjši hlodi debeline 15 cm.
Na zgornji povezavi ključavnice se po vložitvi “lafeta” vanj zareže utor, ki ustreza velikosti konice izsekane na spodnjem delu. Norveška posoda se zatakne, saj se med krčenjem vrzeli v njej zmanjšujejo, povezava pa postane močna in neprepustna.
Za tesnjenje med vrstami so nekdaj uporabljali naravne materiale kot so mah, glina ali vrvi, ki so imeli določeno plastičnost in odpornost proti propadanju. Dandanes za tesnjenje lahko poleg naravnih izberemo tudi sintetične materiale.
Da bi bila lesena EKO hiša s to tehniko pravilno in trdno zgrajena, so potrebne roke in znanje resničnih mojstrov. Naše podjetje odlikuje ekipa ruskih gradbenikov z bogatimi izkušnjami gradnje lesenih EKO hiš z uporabo tradicionalnih tehnik povezanih s sodobno tehnologijo.
