Brunarica sama po sebi blagodejno vpliva na počutje in razpoloženje njenih lastnikov. Lesne smole in fitoncidi ostanejo v njenih stenah celo življenjsko dobo in dajejo edinstvene arome.
Najboljše vrste lesa
Kot material za gradnjo s tehniko “ruska skodelica” uporabljamo le iglavce. Največkrat za gradnjo izberemo sibirski ali karelski bor, ki imata enakomerno deblo, malo napak, pa tudi visoko odpornost proti gnilobi. Toda vsak les ima svoje edinstvene lastnosti, zato izbiro prepuščamo našim strankam.
Bor
Bor
Tradicionalno se uporablja za gradnjo brunaric. Raven njegove vzdržljivosti in visoka gostota zagotavljata obstojnost konstrukcije, privlačen jantarni odtenek lesa pa omogoča, da hišo zapustite brez dodatne fasade.
Macesen
Macesen
30% močnejši od bora. Vsebnost smole je tudi višja, zato je bolj odporna na poškodbe mikroorganizmov. Ta les je tudi odlična možnost za kopeli.
Cedra
Cedra
Je naravni antiseptik. Že od antičnih časov so ljudje opazili, da ta les zdravi tiste, ki živijo v hiši.
Z rusko tehniko lahko obdelujemo tudi les, ki ni posekan pozimi (pomlad ali jesen). Pomembno je le, da se hlodi dobro posušijo, saj posušeno drevo vsebuje malo soka, zato ne razpoka.
Velikost hlodov
Strokovnjaki priporočajo izbiro hloda s premerom vsaj 22 cm. Čim večji je premer obdelovanca, tem boljši je, saj se z večjim premerom zmanjšuje število vogalnih elementov v brunarici, na drugi strani pa s tem pridobimo tudi boljšo toplotno izolacijo.
Največja priporočena dolžina hloda s premerom 25 ali 26 cm ne presega 8,5 metrov, če je premer hloda manjši od 24 cm, naj znaša dolžina hloda največ 6,5 metrov. Zelo pomembno je upoštevati priporočeno razmerje dolžine in premera hloda: dolg in tanek hlod se bo na sredini zidu preprosto povesil.
Kako izračunati potrebno debelino hlodov za brunarico v odvisnosti od vremenskih razmer na določenem geografskem območju?
Osnovna formula je:
R = d / λ, kjer je:
R — koeficient odpornosti proti prenosu toplote;
d — debelina materiala;
λ — toplotna prevodnost materiala W / (m • ° C).
Za Slovenijo je izračunana vrednost koeficienta odpornosti proti prenosu toplote (za stene) 3,57 m2 • ° C / W. (m2 — kvadratni meter, ° C — stopinje, W — Watt)
Povprečni koeficient toplotne prevodnosti λ za bor v pogojih vlažnosti v Sloveniji je 0,15. Če želimo izračunati najmanjši za uporabo še možni premer hloda moramo v formulo vnesti določene vrednosti koeficientov in dobimo:
3,57 = 0,15 x d
rezultat je
d = 23,8 cm
Najmanjši še možni premer hloda za gradnjo brunarice v podnebnih razmerah Slovenije je 24 cm, še bolje pa bo, če bomo uporabili hlode z večjim obsegom.
Priprava lesa
Obdelovance se temeljito obdela, izdela se zaseke za skodelico, celotna površina se pobrusi.
Nato se oceni odpornost materiala in sicer se ugotovi razpon med letnicami. Manjši kot je razpon bolj čvrsti so hlodi in obratno. Hlode z večjim razponom med letnicami običajno uporabimo v notranjosti, saj je njihova odpornost manjša.
Končno obdelavo predstavlja sušenje materiala, ki se suši na prostem, pred padavinami ga zaščitimo s ponjavo. Za sušenje materiala je potrebnih najmanj šest mesecev.
Označevanje hlodov
Pomembno vlogo pri gradnji brunarice predstavlja pravilno označevanje. Za označevanje se uporabljajo orodje, imenovano “črta”. To orodje ima ročaj in dve togi plošči, katerih konca sta poudarjena. Razdalja med ploščama je nastavljiva. S pomočjo “črte” se zarišeta dve vzporedni črti.
Označevanje se prične tako, da se na tla vzporedno položita dva hloda. Rob tretjega hloda, ki je položen čez vzporedna hloda mora biti nameščen tako, da je razdalja od roba hloda do posode najmanj 25 cm. Zagotoviti je potrebno, da so vsi hlodi pravilno postavljeni v krošnjo. Za lažje označevanje se hlode med seboj poveže s sponkami. V primeru, da je posoda izrezana v zgornjem delu, se črta podaljša tako, da je razdalja med ploščama enaka polovici debeline spodnjega hloda.
Pri označevanju je potrebno zagotoviti lego orodja, da je ena plošča “črte” na zgornjem hlodu, druga pa na spodnjem. Za obris konture posode se ena noga orodja dotakne spodnjega hloda, druga noga pa na hlodu, ki se nahaja na vrhu, nariše vzporedno črto. Tako je dobljena kontura bodoče posode. Na hlodu se označi poseben polkrožni utor, kasnejši rez točno po označenem delu zagotovi, tako da bodo hlodi tesno povezani in ne bo prihajalo do vrzeli ob spajanju.
V primeru, da je posoda izrezana v hlodu, ki se nahaja spodaj, ena plošča črte začrta spodnji del hloda, ki se nahaja zgoraj, druga plošča pa označi spodnji element. Med ploščami orodja je izbrana razdalja, enaka debelini hloda, ki se nahaja na vrhu.
Včasih je poleg vzdolžnega žleba v hlodu zarezan tudi trn. Ta način izreza predstavlja nekoliko izpopolnjeno rusko metodo izreza, ki se imenuje «kurdyuk». Ta tehnika pripomore, k tesnejšemu prileganju sosednjih hlodov.
Ena od glavnih značilnosti ruske tehnike obdelave lesa je zasek ob lesnih vlaknih, ki se takoj zamašijo, kar pripomore k zaščiti in ohranjanju dolge življenjske dobe hlodov v konstrukciji.
