Elegantna in statusna mestna hiša ali razkošna domačija stran od hrupa? Brunarice zgrajene z norveško tehniko odlikuje karakter, vzdušje in estetika lesenih EKO hiš.
Pionirji te tehnike so živeli v surovem podnebju, kjer okoliščine niso dopuščale napak ali pomanjkljivosti v gradnji, zato so se še bolj zavedali, pomembnosti pravilnega sušenje lesa. Imeli pa so tudi bogato znanje o gradnji toplih hiš, ki so jih zaščitile pred neprijetno zunanjo klimo. Hiše iz “lafeta” zgrajene po norveškem principu odlikujejo odlične lastnosti toplotne izolacije in strukturna trdnost.
“Lafet” je masiven hlod s pravokotnim presekom. Da bi dosegli to obliko je potrebno hlode odrezati z nasprotnih si strani. Hlodi so žagani z obeh strani po celotni dolžini, tako sta notranja in zunanja stran skoraj ravni. Za to delo strokovnjaki poleg sodobnih žag uporabljajo tudi posebne norveške sekire, ki omogočajo natančno delo z dragocenim lesom.
Izguba materiala pri uporabi te tehnike je precej velika. Za “lafet” z debelino 15 cm, moramo odrezati hlod s premerom zgornjega roba vsaj 22 centimetrov (torej sedem centimetrov več od debeline «lafeta»).
Kljub temu se z uporabo norveškega načina sečnje znebimo najpomembnejše pomanjkljivosti (odprtih šivov in njihovega kasnejšega težavnega zapiranja) gradnje brunaric s tehniko “ruska skodelica”.
Sprva so po obdelavi hlodov odpadni les uporabili za tla in streho. Danes se odpadni les v celoti predela. Sama konstrukcija strehe je specifična, saj od znotraj ni zaprta, kar omogoča neoviran pogled iz bivanjskega dela stavbe na debele okrogle hlode, vrezane v rogove v podstrešju. To je eden izmed estetskih vrhuncev notranjosti norveške hiše.
Tehnika “lafet” je bila preizkušena skozi stoletja, občudujemo pa jo tudi danes, saj idealno združuje vse pozitivne lastnosti hlodovine. Izrazita značilnost rezanja po norveški metodi iz “lafeta” je zelo ambientalna gradnja, brez prepiha z zanesljivo «ključavnico“. Tovrstni izsek se pogosto uporablja v skandinavskih državah (od koder tudi izvira), Evropi in Severni Ameriki.
Hiše iz “lafeta” odlikuje vizualna lahkotnost in raznolikost arhitekturnih elementov.
Značilnosti norveške tehnike izseka
Glavna specifika je metoda kotnega spajanja hlodov (tako imenovana norveška ključavnica). Pri tej metodi posoda ni polkrožna, ampak klinasto oblikovana, z zelo gladko površino. Robovi posode so pod kotom obrezani in tudi obrušeni. V notranjosti posode je izdelan klin, pod katerim je v pokrivnem hlodu narejen ustrezen utor. Zaradi klinaste oblike visečih in gladkih površin se, ko se les posuši, in se hlod skrči povezava v posodah pod obremenitvijo (mrtva teža hloda, teža prekrivnih hlodov, teža strehe, itd.) zagozdi, izrezana konica pa prepreči odpiranje ključavnice. Povezava je tako tesna, da zaščiti les tudi pred vdorom vode in posledično pred razpadom, celotna konstrukcija pa je na ta način zaščitena pred vetrom in različnimi deformacijami.
Druga značilnost norveške tehnike je njen strešni sistem. Ta je še posebej masiven, saj so vanj medsebojno povezani vsi hlodi. Tak sistem omogoča pritrjevanje in fiksiranje strukture hiše, pa tudi uporabo katere koli strešne kritine, tudi najtežjih. Tradicionalne skandinavske brunarice so se pogosto ponašale s travnato preprogo, danes je taka izvedba poznana kot zelena streha. Odločitev za tovrstno izvedbo strehe naredi zgradbo še bolj izvirno in zanimivo.
Zunanjost z norveško tehniko zgrajene hiše je dokaj podobna hiši zgrajeni iz lepljenih tramov. Toda osnovni material je hlodovina in pri gradnji ni potrebno lepljenje zato tako hišo imenujemo živa lesena EKO hiša!
V skladu z norveškim principom se pri gradnji uporabljajo hlodi velikega premera razrezani v tramove elipsastih oblik kar da notranjosti hiše nepopisljiv estetski učinek. Monumentalni videz daje strop sestavljen iz masivnih zaobljenih tramov.
Lesene EKO hiše zgrajene z norveško tehniko odlikuje:
- trdnost, tesnost in stabilnost konstrukcije,
- dodelava, ki omogoča hitro gradnjo brez čakanja za krčenje lesa,
- ravne stene, ki povečajo površino notranjosti,
- ekskluzivni in izvirni videz.
S tehniko “lafeta” ne gradimo le luksuznih brunaric na ključ, ampak tudi kopeli in druge zgradbe. Nekateri se odločijo za pripravo hlodovine v lastni režiji, vendar praksa kaže, da je veliko bolj zanesljivo če delo prepustite strokovnjakom, ki brunarico v celoti izdelajo in postavijo «na ključ».
Svetujemo vam, da les za vašo norveško brunarico izberete med dragulji sibirskega gozda, za obdelavo hlodovine in postavitev pa bodo poskrbeli izkušeni ruski obrtniki v naši ekipi.